Zakon o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06 – U-I-129/13, Up-429/13, U-I-138/13, Up-456/13

Obdavčenje motornih vozil sodi med neharmonizirana področja obdavčenja, kjer so države članice svobodne pri izvajanju svojih davčnih pristojnosti, če jih izvajajo ob upoštevanju prava Evropske unije. To pomeni, da pravo Evropske unije ne omejuje svobode držav članic, da določijo davčna pravila, ki razlikujejo med posameznimi proizvodi na podlagi objektivnih meril, vendar pa morajo države članice pri uvajanju fiskalnih ukrepov upoštevati prepoved carin in diskriminatornih davkov.

Tako kriterij začetka uporabe vozila kot kriterij trajanja uporabe vozila sodita med razumne razloge za razlikovanje, ki izhajajo iz narave stvari. Oba sta primerna za dosego istega ustavnodopustnega zakonodajalčevega cilja obdavčiti le tista vozila, ki se uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije. Kriterija začetka uporabe vozila zgolj zaradi njegove bivalentnosti in posledičnega nepriznavanja pravice do sorazmernega delnega vračila davka ter ožjega obsega pravice do celotnega vračila davka še ne moremo opredeliti kot nerazumnega. Zato drugi odstavek 11. člena Zakona o davku na motorna vozila, ki je pravico do vračila plačanega davka na motorna vozila priznaval le davčnim zavezancem, ki vozila niso registrirali v Republiki Sloveniji, ni bil v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

Drugi odstavek 11. člena Zakona o davku na motorna vozila ni bil v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, saj so se davčni zavezanci, ki so vozila nameravali kasneje registrirati v drugi državi članici, dvojni obdavčitvi motornega vozila lahko izognili.