| ZBIRKA: | 4 VPRAŠANJA - ODGOVORI - TOLMAČENJA |
| Kategorija1: | FORENZIČNE PREISKAVE V FINANCAH IN RAČUNOVODSTVU |
| Kategorija2: | premoženja nezakonitega izvora |
| Kategorija3: | Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) (ZOPNI), 2. odst. 2. čl., tč. 1 4. čl., tč. 6 4. čl., 1. odst. 5.čl., 1. odst. 34. čl. |
| Vrsta članka: | SODNA ODLOČBA |
| Avtor prispevka: | Ustavno sodišče RS |
| Pravna podlaga: | odločitev sodišča |
| Člen: | . odst. 2. čl., tč. 1 4. čl., tč. 6 4. čl., 1. odst. 5.čl., 1. odst. 34. čl. |
| Verzija prispevka: | 1 |
| Številka revije: | Vprašanja,odgovori, pojmovnik |
| Datum prispevka: | 16. 3. 2017 |
| Članek se veže na prispevek: | |
| Povzetek: | Točka 1 4. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) je bila v neskladju z Ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta.
Odločitev iz prejšnje točke izreka se izvrši tako, da se v primeru, ko je premoženjski predmet celota pomešanega premoženja nezakonitega in zakonitega izvora, tak predmet v celoti odvzame, če je tožena stranka premoženje pomešala z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, ob tem pa delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu ni neznaten. Če pomešanje ni bilo izvršeno s takim namenom ali če je delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu neznaten, se odvzame idealni delež tega predmeta, tako da se vzpostavi solastnina oziroma soimetništvo države v deležu, ki ustreza vrednosti pomešanega premoženja nezakonitega izvora, in tožene stranke v deležu, ki vrednostno ustreza njenemu izkazanemu zakonitemu vložku v ta premoženjski predmet. Domneva se, da je do pomešanja premoženja prišlo z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja. Tožena stranka domnevo ovrže, če izkaže za verjetno, da ob pomešanju ni imela takega namena.
V preostalem delu 1. točka 4. člena in prvi odstavek 5. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora nista bila v neskladju z Ustavo.
Točka 6 4. člena in drugi odstavek 2. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, kolikor sta se nanašala na zakonca osumljenca, obdolženca, obsojenca ali zapustnika, nista bila v neskladju z Ustavo.
Zahteva za oceno ustavnosti prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se zavrže.
**
Zakon, iz katerega je z ustaljenimi metodami razlage mogoče ugotoviti vsebino opredelitve premoženja nezakonitega izvora in predmet odvzema premoženja nezakonitega izvora, ko je med obdolžencem in njegovim zakoncem premoženjski režim, določen s pravili družinskega prava, ni v neskladju z načelom jasnosti in določnosti zakona.
Odvzem celotnega predmeta, nastalega s pomešanjem premoženja zakonitega in nezakonitega izvora, ni nujen ukrep za dosego ciljev onemogočanja materialnega okoriščanja posameznikov s protipravno dejavnostjo ter preprečitev reinvestiranja premoženja nezakonitega izvora v nadaljnjo protipravno dejavnost oziroma preprečitev širjenja te dejavnosti. Tak cilj je mogoče doseči z blažjim sredstvom. Taki blažji sredstvi sta odvzem idealnega deleža, ki ustreza vrednosti primešanega nezakonitega premoženja, in odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta le ob določenih kvalifikatornih okoliščinah (če je do pomešanja prišlo prav z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja).
Če spada premoženjski predmet nezakonitega izvora v skupno premoženje zakoncev, je odvzem tega predmeta zakoncema primeren, nujen in sorazmeren ukrep za doseganje ciljev onemogočanja materialnega okoriščanja posameznikov s protipravno dejavnostjo ter preprečitev reinvestiranja premoženja nezakonitega izvora v nadaljnjo protipravno dejavnost oziroma preprečitev širjenja te dejavnosti.
|
| Ključne besede: | premoženje, nezakoniti izvor, odvzem, pomešanje premoženja |